KAJ JE KONOPLJA?

Navadna ali industrijska konoplja, z znanstvenim imenom Cannabis sativa, je ena iz med podvrst konoplje in je zanimiva za gojenje zaradi rastlinskih vlaken in semen. Vlakna in semena industrijske konoplje so izredno dragocena, zato ji tudi pravijo »cash crop«, saj je vsestransko uporabna. Konoplja je zelo trdoživa rastlina, ki zelo hitro raste ne glede na kvaliteto zemlje. Konoplja se goji v industrijske namene že več kot 12.000 let. Industrijsko konopljo so zaradi močnih vlaken uporabljali za izdelavo vrvi, papirja in oblačil, vse dokler niso odkrili alternativnega tekstila in sintetike. Do zdaj je bila glavna pridelovalka konoplje Kitajska, vendar jo države, kot so Avstralija in Kanada, že dohitevajo. Konoplja je vsestranska rastlina, iz katere se lahko izdeluje konopljino olje, kozmetiko, konopljino plastiko, gradbeni material in ostale izdelke iz konopljinih vlaken. Proizvodnja industrijske konoplje je tudi okolju prijaznejša.

Tradicionalno je imela surova industrijska konoplja zelo groba vlakna, zato je bila primerna za izdelavo vrvi, ni pa bila primerna za izdelavo oblačil, saj je bila pregroba za nežno človeško kožo. Napredek v gojenju rastlin in novi postopki obdelave vlaken so pripomogli k temu, da so konopljina vlakna postala mehkejša in bolj fina, kar je idealno za pletenje v konopljina oblačila, blago in vrvi.

V ZDA je gojenje industrijske konoplje strogo nadzorovano, kljub temu da v sosednji Kanadi uspešno gojijo konopljo v komercialne namene. Odkar je gojenje konoplje v Kanadi spet postalo legalno, je konopljin pridelek prerasel v milijonski posel. Konoplja se zelo dobro obnese tudi v gradbeništvu, ki je tudi eno iz med hitro rastočih področij, kjer se uporablja industrijska konoplja za izdelavo gradbenih materialov. Kanada je danes vodilna pridelovalka industrijske konoplje in proizvajalka konopljinih izdelkov.

Konoplja nudi poleg izredno uporabnih vlaken tudi konopljina semena, ki imajo visoko hranilno vrednost. Uporabljajo jih za različne prehranske izdelke in dodatke, kot npr. energijske ploščice, konopljino mleko, proteinske napitke in ostale izdelke. V današnjem času najpomembnejši in glavni izdelek, narejen iz konopljinih semen, je zagotovo konopljino olje. Vsebuje esencialne nenasičene maščobne kisline, ki jih telo potrebuje za dnevno delovanje. Te maščobne kisline so navzoče v pravem razmerju za optimalno absorpcijo v telo.

ZGODOVINA KONOPLJE

Zgodovinski dokazi kažejo na to, da je konoplja poznana že iz časov neolitika. Na območju sedanje Kitajske so v 5. stoletju pr. n. št. našli ostanke preprostih lončarskih izdelkov z odtisi konopljinih vlaken. Kasneje so na Kitajskem konopljo uporabljali za oblačila, obutev, vrvi in zgodnjo različico papirja. Klasični grški zgodovinar Herodotus je približno v 4. stoletju pr. n. št. poročal o prebivalcih antične pokrajine Skitija, ki naj bi pri svojih ritualih ali pa za lastno zadovoljstvo pogosto vdihovali dim konopljinih semen.

Konopljo so v 2. stoletju pridelovali že v Palestini, kar je razvidno iz zapisov rabinskega slovstva Mišna, kjer je opisana je kot vsestransko uporabna rastlina. V srednjeveški Nemčiji in Italiji so konopljo uporabljali zaradi hranilne vrednosti v kuhanih jedeh, pitah, tortah in juhah. Konopljo so v stari Evropi gojili predvsem zaradi vlaken, ki so jih uporabljali za izdelavo vrvi na ladjah, tudi tistih na ladji Christopherja Columbusa. Konoplja se je uporabljala tudi za izdelavo oblačil, vendar predvsem na podeželju, saj so imeli v mestih na voljo kvalitetnejše blago.

Konopljo so na zahodno poloblo prinesli okoli leta 1545 Španci in jo kultivirali v Čilu. Meseca maja, leta 1607, je bila konoplja ena iz med pridelkov, ki jih je opazil kapitan Gabriel Archer v mali indijanski vasici, na območju današnje Virginije. Leta 1613 je angleški pustolovec Samuell Argall opazil divjo konopljo na obrežju reke Potomac, ki naj bi bila boljša od konoplje v Angliji. Leta 1916 so v Virginiji sprejeli zakon, da morajo vsi pridelovalci konoplje na svojih plantažah posejati angleško in indijsko konopljo.

Konopljo so med II. svetovno vojno v ZDA intenzivno gojili in iz nje pridelovali vojaške uniforme, platna, šotore in vrvi, ki so bile v tistem času glavni izdelek, narejen iz konoplje. Večino konoplje so pridelali v Kentuckyju in je pomenila velik del prihodka za njihovo gospodarstvo. Leta 1942 so v ZDA posneli kratek propagandni film z naslovom »Hemp for Victory«, v katerem so ameriške kmete spodbujali h gojenju konoplje, saj s tem prispevajo svoj delež k vojaškim naporom. Prihod parnega in dizelskega motorja proti koncu 20. stoletja sta končala vladavino konoplje, ko je proizvodnja železa in jekla nadomestila uporabo naravnih vlaken v pomorstvu. Počasi so naravna vlakna začela nadomeščati umetna in bolj odporna vlakna.

Vir: www.en.wikipedia.org